|
Odnazhdi v restorane (gde ja kogda-to rabotala), ja stojala po sredi proxoda mezhdu ubornoj i zalom, vipisivaja chek posetiteljam. Tolko janarisovala poslednjuu cifru, tolkootoshla, bukvaljno, na dva shaga, slushu szadi sebja strashnij groxot! Vse kto videl bili v shoke. Ja medlenno povorachivajus i vizhu na polu lezhashjuju metalicheskuju krishku ventiljacionnoj sistemi, sovsem takaja ne malenjkaja:-ODazhe ne znaju chto i dumatj po sej denj.
__________________
...как кошмарный сон...
|